Koliko je vreden en MQL? Kako izračunati, koliko se splača plačati za lead?
Vrednost MQL-a je odvisna predvsem od tega, koliko dobička vam v povprečju prinese nova stranka in kolikšen delež MQL-ov se dejansko pretvori v stranke. Iz teh podatkov lahko izračunate tudi maksimalno ceno, ki jo je za en MQL še smiselno plačati.
To vprašanje postane posebej pomembno, ko pridobivanje leadov prepustite zunanjemu izvajalcu. Agencija vas lahko hitro vpraša, koliko ste pripravljeni plačati za en lead, vi pa brez lastnega izračuna težko veste, ali je ponujena cena ugodna ali previsoka.
V nadaljevanju pokažemo formulo, s katero v štirih korakih določite zgornjo mejo cene za en MQL, ter preverimo, kaj morate poleg same cene še upoštevati pri izbiri agencije.
Cena na MQL sama po sebi ne pove, ali je lead drag ali poceni. Smiselna je šele v povezavi z bruto dobičkom, ki ga povprečna stranka prinese, in dejansko stopnjo konverzije MQL v stranko.
Nizka cena je lahko slaba kupčija, če se ti MQL-i redko pretvorijo v stranke, visoka cena pa je lahko upravičena, če je konverzija visoka. Brez podatkov o ekonomiki stranke in stopnji konverzije je zato primerjava cen med agencijami nepopolna in lahko vodi do napačne odločitve.
Za pravilen izračun cene MQL-a je pomembno razlikovati med leadom, MQL-om, stroškom pridobitve stranke in vrednostjo stranke. Spodaj so izrazi, ki jih uporabljamo v nadaljevanju članka.
|
Izraz |
Kaj pomeni |
|---|---|
|
Lead |
Kontakt ali podjetje, ki predstavlja potencialno prodajno priložnost, vendar še ni nujno kvalificirano. |
|
MQL – Marketing Qualified Lead |
Lead, ki izpolnjuje vnaprej določene marketinške kriterije in je dovolj relevanten za nadaljnjo prodajno obravnavo. |
|
SQL – Sales Qualified Lead |
Lead, ki ga je prodaja dodatno kvalificirala in ocenila kot primernega za neposredno prodajno obravnavo. |
|
Cost per MQL |
Povprečni strošek pridobitve enega MQL-a. |
|
CAC – Customer Acquisition Cost |
Celotni strošek pridobitve ene nove stranke. |
|
LTV – Customer Lifetime Value |
Ocena ekonomske vrednosti stranke skozi celotno obdobje sodelovanja. Za izračun smiselne cene MQL-a je koristneje uporabljati LTV na ravni bruto oziroma prispevnega dobička kot zgolj prihodkov. |
|
Bruto marža |
Delež prihodka, ki ostane po odštetju neposrednih stroškov produkta ali izvedbe storitve. |
|
Konverzija MQL → stranka |
Delež MQL-ov, ki v določenem obdobju dejansko postanejo plačljive stranke. |
Pričakovano ekonomsko vrednost MQL-a lahko ocenite tako, da bruto dobiček povprečne stranke pomnožite s stopnjo konverzije MQL v stranko.
Vrednost MQL-a = bruto dobiček na stranko × stopnja konverzije MQL → stranka
Če vam povprečna stranka prinese 3.200 EUR bruto dobička in 8 % MQL-ov postane stranka:
3.200 EUR × 8 % = 256 EUR
Pričakovani bruto doprinos enega MQL-a je torej 256 EUR.
To pa ne pomeni, da lahko za MQL plačate 256 EUR. Del te vrednosti želite obdržati kot dobiček, upoštevati pa morate tudi interne prodajne stroške in druge stroške pridobivanja stranke. Zato je maksimalna smiselna cena MQL-a nižja od njegove pričakovane ekonomske vrednosti.

Maksimalna smiselna cena na MQL je odvisna od bruto dobička na stranko, ciljnega razmerja med dobičkom in stroškom pridobitve, internih prodajnih stroškov ter stopnje konverzije MQL v stranko. Rezultat pove, koliko lahko največ plačate za en MQL, da pridobivanje strank še vedno ustreza vašim ekonomskim ciljem.
Izračun lahko naredite v štirih korakih:
Povprečno vrednost posla pomnožite z bruto maržo. Če stranke pri vas kupujejo večkrat, upoštevajte pričakovani bruto oziroma prispevni dobiček skozi celotno življenjsko dobo stranke, ne le vrednosti prvega posla.
Uporaba celotnega prihodka namesto bruto dobička preceni znesek, ki ga imate dejansko na voljo za pridobivanje strank.
Razmerje pove, koliko večji naj bo bruto dobiček stranke od stroška njene pridobitve. Enotnega pravila za vse panoge ni, saj je primerno razmerje odvisno od vaše marže, denarnega toka, poslovnega modela in hitrosti, s katero želite rasti.
Za delovni izračun lahko na primer uporabite razmerje 2 : 1 ali bolj konservativno 3 : 1. To ni univerzalni benchmark, zato mora podjetje razmerje prilagoditi svoji ekonomiki in ciljem.
Bruto dobiček na stranko delite z izbranim razmerjem. Od dobljenega zneska nato odštejte interne prodajne stroške, ki nastanejo pri pridobitvi ene stranke, na primer čas prodajalca za obravnavo prodajnih priložnosti in zapiranje posla.
Preostali proračun za pridobivanje MQL-ov na eno stranko pomnožite z dejansko stopnjo konverzije MQL v stranko. Če je mogoče, uporabite lastne podatke, ne napovedi agencije.
Rezultat je maksimalna cena, ki jo lahko glede na izbrane predpostavke plačate za en MQL.

Če interne prodajne stroške spremljate na pridobljeno stranko, uporabite:
Maksimalna cena MQL = (bruto dobiček na stranko ÷ ciljno razmerje − interni prodajni strošek na pridobljeno stranko) × stopnja konverzije MQL → stranka
Če pa del internih stroškov nastane pri vsakem posameznem MQL-u, je izračun drugačen:
Maksimalna cena MQL = (maksimalni strošek pridobitve stranke × stopnja konverzije MQL → stranka) − interni strošek na MQL
Pri spodnjih predpostavkah je maksimalna smiselna cena enega MQL-a približno 65 EUR.
|
Postavka |
Primer |
|---|---|
|
Povprečna vrednost posla |
8.000 EUR |
|
Bruto marža |
40 % |
|
Bruto dobiček na stranko |
3.200 EUR |
|
Ciljno razmerje |
3 : 1 |
|
Maksimalni strošek pridobitve stranke |
1.067 EUR |
|
Interni prodajni strošek na pridobljeno stranko |
250 EUR |
|
Proračun za pridobivanje MQL-ov na eno stranko |
817 EUR |
|
Konverzija MQL → stranka |
8 % |
|
Maksimalna cena na MQL |
~65 EUR |
Izračun je:
(3.200 EUR ÷ 3 − 250 EUR) × 8 % = približno 65 EUR na MQL
Teh 65 EUR ni splošna tržna ali priporočena cena MQL-a. Gre za zgornjo mejo, ki velja samo pri predpostavkah iz tega primera.
Če bi pri istem izračunu namesto bruto dobička 3.200 EUR uporabili celoten prihodek 8.000 EUR, bi dobili skoraj trikrat višjo maksimalno ceno MQL-a. Tak rezultat bi precenil znesek, ki ga imate dejansko na voljo za pridobivanje strank, in ne bi več ustrezal izbranemu ciljnemu razmerju.
Pri izbiri lead generation agencije poleg cene preverite predvsem, ali so leadi ekskluzivni ali deljeni, kako je definiran MQL, kakšna je politika nadomestitve neustreznih leadov, kakšni so pogodbeni pogoji in ali je možna testna serija. Nižja cena na MQL sama po sebi še ne pomeni boljše ponudbe, če so leadi manj ustrezni ali pogodba za vas predstavlja večje tveganje.
Za izračun maksimalne cene MQL-a potrebujete štiri osnovne podatke: bruto dobiček na stranko, ciljno razmerje med dobičkom in stroškom pridobitve, interne prodajne stroške ter stopnjo konverzije MQL → stranka.
Bruto dobiček lahko izračunate iz povprečne vrednosti posla in bruto marže. Pri stopnji konverzije pa se, če je mogoče, zanašajte na lastno zgodovino. Nova agencija namreč še nima dokazov, kako se bodo njeni MQL-i pretvarjali v stranke prav v vašem prodajnem procesu.
Če lastnih podatkov še nimate, uporabite konservativno začetno oceno in jo sproti popravljajte z dejanskimi rezultati. Po prvih 20–30 obravnavanih MQL-ih lahko že začnete prilagajati začetno predpostavko, vendar gre še vedno za majhen vzorec, zlasti če je vaša konverzija nizka. Več podatkov kot zberete, bolj zanesljiv bo izračun.
Izračun je najbolj uporaben za podjetja, ki imajo jasno definirano, kaj šteje za MQL, poznajo svojo ekonomiko na ravni stranke in spremljajo, koliko MQL-ov se dejansko pretvori v stranke. Brez teh podatkov je rezultat predvsem orientacijska ocena, ne zanesljiva podlaga za odločanje.
Izračun pokaže, kakšno ekonomiko MQL-a si lahko privoščite, ne pa tudi, katera agencija je za vas najboljša. Zato maksimalno ceno MQL-a uporabljajte skupaj z merili kakovosti leadov in pogodbenimi pogoji.
Če ne spremljate, koliko MQL-ov se dejansko pretvori v stranke, ne morete zanesljivo izračunati njihove vrednosti ali maksimalne smiselne cene. V tem primeru je prvi korak vzpostavitev osnovnega spremljanja prodajnega lijaka od MQL-a do zaključene prodaje.
Če želite ta sistem postaviti bolj celovito, si oglejte tečaj Prodajni sistem na eni strani.
Oglejte si tečaj Prodajni sistem na eni strani →
Ni enotnega pravila. Kot izhodišče priporočam vsaj 2 : 1 oziroma 3 : 1, če šele začenjate slediti konverziji. Če imate močan denarni tok in želite hitro rasti, lahko sprejmete nižje razmerje; če je kapital omejen, izberite višje.
Ne nujno. Dražji so, a jih obdelujete samo vi. Deljeni leadi so cenejši, a ker isti kontakt hkrati kontaktira tudi konkurenca, je konverzija običajno nižja. Primerjajte skupni strošek na dejansko pridobljeno stranko, ne le cene na en lead.
Ker strošek pridobitve dejansko zmanjšuje dobiček, ne prihodka. Če pri izračunu uporabite prihodek, precenite, koliko si lahko privoščite plačati za lead. Pri tipičnih maržah lahko za polovico ali več.