Skoči na vsebino Kazalo strani
Uporabniška izkušnja (UX)

Spletna dostopnost za javni sektor in druge zavezance po ZNJ - kaj je potrebno upoštevati pri javnih razpisih?

Grafika z znaki, ki prikazujejo dostopnost spletnih mest.

Spletna dostopnost kot del digitalne preobrazbe družbe, je v Sloveniji zakonsko urejena z več predpisi, ki določajo obveznosti javnega sektorja pri zagotavljanju dostopnosti digitalnih rešitev za vse državljane, ne glede na njihove sposobnosti. Pri pripravi javnih razpisov za spletne projekte morajo zavezanci upoštevati določila Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA), Zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI) ter 68. člena Zakona o javnem naročanju (ZNJ-3):

1. ZDSMA: obvezna skladnost s standardom EN 301 549

ZDSMA nalaga, da morajo vsa spletišča in mobilne aplikacije, ki jih uporabljajo organi javnega sektorja, izpolnjevati zahteve standarda EN 301 549, ki se sklicuje na Web Content Accessibility Guidelines (WCAG), aktualno različico (trenutno 2.1) na ravni AA. To vključuje:

  • zagotovitev dostopa do informacij vsem uporabnikom, vključno s slabovidnimi, gibalno oviranimi in drugimi osebami z oviranostmi,
  • omogočanje alternativnih opisov za slike in multimedijske vsebine,
  • dostopnost vseh funkcionalnosti preko tipkovnice,
  • jasno navigacijo in ustrezne kontraste med besedilom in ozadjem.

Navedeni standardi predstavljajo minimalne zahteve, ki jih mora javni naročnik vključiti v razpisno dokumentacijo za zagotavljanje skladnosti.

2. ZDPSI: dostopnost do proizvodov in storitev

ZDPSI se ne osredotoča izključno na spletno dostopnost, temveč širše na elektronske storitve in digitalno vključevanje (npr bankomati, nakup elektronskih vozovnic, elektronskih vstopnic, ipd.). Del se nanaša tudi na javne organe, ki v okviru svojih funkcij nudijo digitalne storitve in so zavezani k zagotavljanju:

  • nediskriminacije in enakega dostopa do digitalnih rešitev.
  • skladnosti z obstoječimi predpisi o dostopnosti, kot je ZDSMA.

Čeprav ZDPSI ne določa tehničnih standardov, krepi generalno obveznost vseh deležnikov, ne le javnih organov, k implementaciji najboljših praks za vključevanje vseh državljanov.

3. ZNJ-3: obveznost vključevanja dostopnosti v javne razpise

V skladu z 68. členom ZNJ-3 morajo javni naročniki pri vseh razpisih vključiti zahteve za dostopnost, kadar je to relevantno za naravo predmeta naročila. To vključuje tudi spletne projekte in projekte razvoja programske opreme ne glede na platformo. To pomeni, da morajo biti vse rešitve, ki bodo izvedene v okviru pogodbe, ne glede na to ali jih bodo uporabljala splošna javnost ali uslužbenci naročnika, dostopne osebam z različnimi oblikami oviranosti. Poleg tega zakon omogoča in spodbuja, da se pri ocenjevanju ponudb upošteva skladnost z zahtevami dostopnosti kot enim izmed razpisnih meril.

Praktične smernice za vključitev zahtev v razpis

Za uskladitev z zakonodajo priporočamo, da zavezanci v razpisih vključijo naslednje zahteve:

1. Skladnost z zahtevami dostopnosti:

Izvajalec mora zagotoviti skladnost spletišč in / ali mobilnih aplikacij z mednarodnim standardom EN 301 549 (WCAG 2.1 AA), skladno z ZDSMA.

2. Testiranje dostopnosti (pred objavo):

Izvajalec mora izvesti testiranje dostopnosti. Pred podpisom zaključnega zapisnika je izvajalec dolžan pridobiti in naročniku predložiti pisno potrdilo organizacije, ki ima vsaj enega člana, ki ima veljaven IAAP CPACC ali IAAP WAS (ali primerljiv) certifikat, da je spletna stran / aplikacija skladna z določili ZDMSA.

3. Usposobljenost izvajalca

Zaradi zahtevane zakonodaje s področja ZDSMA mora subjekt izkazati, da je vsaj en član njegove ekipe uspešno opravil napredno usposabljanje s področja spletne dostopnosti, ki ga organizira organizacija, ki ima vsaj enega člana, ki ima veljaven certifikat IAAP CPACC in IAAP WAS (ali primerljivega) ali pa ima sam član ekipe veljaven certifikat IAAP CPACC ali IAAP WAS (ali primerljivega). Potrdilo o uspešno zaključenem usposabljanju ne sme biti starejše od treh (3) let od roka za oddajo ponudbe. Iz potrdila mora biti razvidno, da ne gre za osnovno usposabljanje oziroma za usposabljanja namenjena urednikom spletišč in dokumentov.

4. Dolgoročno vzdrževanje dostopnosti:

Izvajalec mora ob prijavi pripraviti načrt za dolgoročno vzdrževanje skladnosti spletne rešitve.

5. Sankcije za neskladnost:

Naročnik si pridržuje pravico do zavrnitve (delov) projekta, ki niso skladni z zahtevami, ter do zadržanja plačil ali uveljavljanja drugih sankcij skladno s pogodbo.

Skladno z ZDSMA in tretjo točko 68. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) je potrebno torej ustrezno oblikovati tehnične zahteve pri naročilih in javnih naročilih tako, da vključujejo zahteve o dostopnosti in vsaj nedvoumno in jasno sklicevanje na omenjene standarde. Predlagamo tudi, da se jasno opredeli, da je dostopnost ključna tehnična funkcionalnost in da se kot taka tudi v sami pogodbi ali naročilnici opredeli kot predpogoj za potrditev izvedbe in plačilo storitev.

Skladnost z zakonodajo o spletni dostopnosti pa ni zgolj pravna obveznost, temveč tudi izraz družbene odgovornosti javnih organov. Z jasno opredeljenimi zahtevami v javnih razpisih lahko javni naročniki zagotovite, da so digitalne rešitve dostopne vsem, s čimer prispevajo k večji enakopravnosti in vključevanju v digitalni prostor.

 

Pogosta vprašanja

Izvajalci tovrstnih projektov so po naših izkušnjah zelo slabo seznanjeni z dejanskim obsegom dela (med in po projektu), ki je potreben, da bo spletna stran / aplikacija dejansko dostopna. V izogib kasnejšim nevšečnostim (za skladnost v končni fazi odgovarja naročnik) predlagamo, da se v razpis eksplicitno navedejo naslednje varovalke:

  • dokaz, da je izvajalec dejansko usposobljen za razvoj dostopnih projektov,
  • testiranje in poročilo pred objavo,
  • načrt za dolgoročno vzdrževanje dostopnosti,
  • kakšne bodo sankcije za izvajalca, vkolikor projekt ne bo dostopen.

Da. Glede na določila ZDSMA morajo intranet in ekstranet aplikacije zagotoviti dostopnost ob bistveni prenovi:

ZDSMA (19. člen)

(2) Ta zakon se za vsebino na ekstranetu in intranetu, kar so spletišča, ki so na voljo le določeni skupini ljudi in ne splošni javnosti, objavljeno pred 23. septembrom 2019, začne uporabljati po bistveni prenovi teh spletišč. Za bistveno prenovo spletišča se šteje, če se spletišče spremeni in prenovi v večjem obsegu (na primer zamenjava sistema za urejanje vsebin, prenova grafične podobe, sprememba več kot tretjine vsebine). To je skladno tudi z Zakonom o javnem naročanju, ki zahteva, da so tehnične specifikacije pripravljene na način, da so rešitve dostopne vsem:

ZJN-3 (tretja točka 68. člena zakona)

(3) Pri vseh predmetih naročanja, ki jih bodo uporabljale fizične osebe, bodisi splošna javnost bodisi uslužbenci naročnika, naročnik pri pripravi tehničnih specifikacij upošteva merila dostopnosti za invalide ali zahteve za oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih. Kadar zahteve v zvezi z obvezno dostopnostjo določa neposredno veljaven pravni akt Evropske unije, naročnik tehnične specifikacije glede kriterijev dostopnosti za invalide ali zahtev za oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom, določi s sklicevanjem na ta akt.

Za intranet in ekstranet je tako zahtevana enaka stopnja dostopnosti, kot za internet oz. javnosti odprti del.  Povedano drugače, ni važno, kdo je končni uporabnik, 2. odstavek 19 člena zavezancem le dovoljuje, da se jim popravkov zaprtih sistemom (intranet, ekstranet), ni potrebno lotiti takoj oziroma v zakonskih rokih ampak ob prenovi produkta.

Govorimo o t.i. G2B (Government 2 Business) in glede na določbe ZDSMA in ZJN (19. člen ZDSMA in 68. člen ZNJ-3) se mora zagotoviti dostopnost.

Izjema so stari / obstoječi sistemi, ki se ne spreminjajo in jim glede na določbe dostopnosti ni treba zagotoviti.  Dolžni pa so jo zagotoviti  ob prenovi,  k čemur jih zavezujeta tako ZDSMA kot ZJN-3.

Da, certifikate strokovnjakom podeljuje IAAP (International Association of Accessibility Professionals).

Certifikate spletnim stranem / aplikacijam  v Sloveniji podeljuje Zavod za digitalno dostopnost A11Y

Čeprav vtičniki omogočajo/izboljšajo nekaj funkcionalnosti, ne rešujejo vseh priporočil dostopnosti. V okviru smernic za dostopnost spletnih strani WCAG 2.1 AA, kar je zakonsko zahtevan standard, je petdeset (50) kriterijev uspeha, ki jih mora spletna stran zagotoviti,, da je dostopna. Vtičniki v povprečju naslavljajo osem (8) kriterijev.

Vtičniki torej ne naslavljajo in ne rešujejo ključnih področij dostopnosti, kot so ustrezna struktura strani, opisi ne-tekstovnih vsebin, dostopnost povezav, obrazcev in preko povezav pripetih dokumentov. Odgovor je torej jasen: vtičniki ne zagotavljajo zakonsko zahtevane dostopnosti. Več.

Da. Zakonodaja zahteva, da so produkti in storitve dostopni. Iz tega izhaja, da je potrebno dostopnost vzdrževati.

Nepravilne objave, nadgradnje ipd. lahko dostopno spletišče naredijo nedostopno. 7.člen ZDSMA celo narekuje  preverjanje dostopnosti (lahko je samoocena) in popravke izjave o dostopnosti najmanj 1x letno.

Od izvajalca morate zato zahtevati, da vam pripravi načrt za vzdrževanje dostopnosti.

Potrebujete pomoč pri zagotavljanju enakih možnosti za vse uporabnike vaše spletne strani?
Naj vam na pomoč priskočijo certificirani Creatimovi strokovnjaki.

Več o dostopnosti spletnih mest