Večkanalno nakupovanje bo leta 2020 predstavljalo 20% prometa z živili.
Ste že kdaj kupili hrano preko spleta? Če ste jo, potem spadate med redko vrsto spletnih navdušencev, ki skrbijo, da se v Evropi (skoraj) 1 % vse maloprodaje živil zgodi preko spleta. Vem, ni prav veliko. A to se utegne kmalu spremeniti.
Kura ali jajce?
Spletna trgovina, ki ustvarja manj kot 1 % prometa, trgovcem seveda ni ravno prioriteta. In ker ni ustrezne ponudbe, tudi kupcev ni. A zadnje raziskave s tega področja nikogar ne bi smele pustiti ravnodušnega. Kot v svoji študiji napoveduje Ernst & Young naj bi do leta 2020 klasični živilski trgovci s pomočjo spleta realizirali 20 % celotne maloprodaje, čisti e-trgovci pa naj bi poskrbeli za dodatnih 10 % vse prodaje živil. Torej ne gre le za nekaj dodatnih evrov zaslužka. Na vidiku je prava eksplozija spletnih supermarketov.
Demografija dela svoje
Starejši (nad 65 let) bodo leta 2020 predstavljali 30 % prebivalstva. Generacija, ki danes odhaja v pokoj, je pri svojem delu že na veliko uporabljala računalnik. Mobilnik je danes sestavni del vsake babice. To je osveščena generacija, ki bo s časom zaradi starosti in bolezni vse bolj vezana na razne dostavne storitve, kamor sodi tudi spletna trgovina s hrano. Hkrati so starejši zelo lojalni kupci, zato je pričakovati, da bodo ostali zvesti svojemu trgovcu, če jim bo le znal ponuditi ustrezno spletno storitev.
Na drugem koncu demografske krivulje pa na trg vstopajo mladi, ki so zrasli z mobilniki in Facebookom. Zanje spletno nakupovanje ni nobena noviteta. Stvari je pač bolj preposto naklikat, kot da zapravljaš čas s tekanjem med trgovskimi policami. Tudi živilskimi.
Tretjo, pomembno skupino predstavljajo mladi zaposleni in njihove družine, ki svoj življenjski (in poslovni) ritem vedno težje usklajujejo z odpiralnimi časi trgovin. V trgovino po špecerijo ob enajstih zvečer? Zakaj pa ne? Internet je odprt 24/7.
Večkanalnost – stvar preživetja
Philip Clarke, direktor mednarodnega trgovskega velikana TESCO, je nedavno izjavil, da je spletna trgovina s hrano edini dejavnik, ki njegovemu podjetju na tem področju še lahko zagotavlja rast. Da TESCO s spletnimi storitvami misli resno, lepo ponazarja njegov lojalnostni program Share & Earn, ki poteka preko Facebooka. Če izdelek, ki ga lastnik kartice všečka, kupi kdo od njegovih facebook prijateljev, dobi kupec dvojne pike zvestobe.
Vse več je živilskih trgovcev, ki se zavedajo, da je investicija v spletne storitve stvar preživetja. Večina jih še vedno okleva, saj so vstopni stroški relativno visoki, izid pa negotov. Ni zagotovil in ni jasnih poslovnih modelov. Obstaja le zavedanje, da “če ne bom jaz pokril trga, ga bo pa konkurenca”. A zgledi kot je TESCOV vlečejo. In ko neko idejo posvojijo veliki, sledilcev nikoli ne manjka.
Išče se mega poslovni model
Trenutno smo še vedno smo v fazi raziskovanja in testiranja novih storitev, promocij, logističnih procesov in večkanalnega pospeševanja prodaje. Pri logistiki se eksperimentira s pošto, taksi službami in bencinskimi servisi, pa še kakšen Amazonov “dron” bi se našel vmes. Pojavljajo se novi igralci s svežimi idejami tipa Crowd Logistic. V Ameriki Walmart v svojih supermarketih nagovarja kupce, da poskrbijo še za svoje sosede in jim na poti domov mimogrede dostavijo preko interneta nakupljeno hrano. Nemci se že pogovarjajo o trendih in procesih, ki bodo bistveno spremenili način preskrbe prebivalstva. Kaj pa pri nas? Bilo je že nekaj ne ravno uspešnih poskusov izdelave spletne trgovine, spomnimo se E.leclerca. Edina uspešna zgodba ostaja Mercator, ki še vedno osamljen orje ledino.
Sicer pa vlada varljivo zatišje pred nevihto.
