Kako zagotoviti, da bo projekt nove spletne trgovine uspešen?

Marketing, Spletno trgovanje, Splošno, B2B commerce

A large brick wall stands in the way of a businessman from reaching his target, or goal that stands on the other side of the wall. The businessman looks up at the wall, while holding his briefcase, as he contemplates his choices.

Pomembno: smernice, opisane v tem prispevku, so uporabne tudi pri drugih softverskih projektih in ne veljajo zgolj za spletne trgovine.

Pred leti smo bili povabljeni k oddaji ponudbe za izdelavo spletne trgovine večje trgovske družbe. Kot ponavadi se je mudilo, želje so bile velike, budget pa omejen. Klasika pač.

Ko smo se poglobili v obstoječe stanje naročnika, smo odkrili precej nedoslednosti pri podatkih (šifrantih artiklov), ti pa so predpogoj vsake spletne prodaje. Naročniku smo povedali, da je šest mesecev precej nerealen rok, saj bodo že njihovi informatiki (po lastni oceni) potrebovali nekaj mesecev, da uredijo podatke in jih pripeljejo do uporabnega stanja.

A glej ga zlomka – med konkurenčnimi ponudniki se je pač našel eden, ki je naročniku obljubil, kar je ta hotel slišati: ni problema, trgovina v šestih mesecih bo in to po izjemno ugodni ceni.

Ni težko uganiti, kdo je dobil posel.

In rezultat? Spletno trgovino so sicer res postavili – po treh letih porodnih težav. Naročnik in izvajalec sta se vmes sprla in razšla. Projekt je dokončalo drugo podjetje. In ugodna začetna cena? Baje je narasla za nekajkrat.

Če bi šlo za osamljen primer, o tem ne bil bilo vredno pisati bloga. Žal pa primeri, ko tudi večja podjetja kupujejo “en kos spletne trgovine”, brez jasnih usmeritev in zahtev, niso redki. Ob odsotnosti večine kriterijev naročniku pravzaprav ne preostane drugega, kot da se ravna po najnižji ceni in izbere najugodnejšega izvajalca. Šele tekom projekta se nato izkaže, kaj izvajalec ponuja, kaj zna in kaj naročnik pričakuje. Takrat med obema poloma zazija velika luknja. Dodatni stroški, konflikti in slaba volja so sestavni del tega paketa.

Kako se izogniti takšnim tveganjem?

 

Načrtovanje pomeni manj tveganja

V procesu izbire izvajalca igro vodi naročnik. Pri tem se mora zavedati, da ne kupuje izdelane spletne trgovine, ampak obljubo, da mu bo izvajalec izdelal to, kar želi.

Obljuba in izvedba (glej primer zgoraj) sta v tej panogi dva zelo različna pojma. Velja pravilo, da bolj kot so projektne zahteve naročnika nedorečene, bolj pavšalne so obljube izvajalcev, večji je razpon ponudb (tudi za 200% in več). Naročnik tvega, da se bo ujel v past lastne nepripravljenosti.

Če želite zastaviti projekt tako, da bo ponudba ugodna in hkrati vsebinsko ustrezna, potem vas čaka kar nekaj dela, še preden boste povabili izvajalce k oddaji ponudb.

Začrtajte jasne smernice

Spletna trgovina je predvsem odsev vaših poslovnih ciljev. Zato si morate najprej sami odgovoriti na nekaj ključnih vprašanj:

  • Kakšna bo vloga bodoče spletne trgovine v celotni strategiji vašega podjetja?
  • Kakšno dodano vrednost s tem ustvarjate za svoje kupce?
  • Kakšne procesne prilagoditve bodo potrebne v podjetju?
  • Kakšni so pričakovani dohodki in koliko ste v novo storitev pripravljeni vložiti?
  • Za katere procese lahko poskrbite sami in kje potrebujete zunanjega ponudnika?

Pomembno je, da v tem procesu sodelujejo vsi deležniki v podjetju (uprava, prodaja in marketing, logistika, informatika…), ki jih proces spletnega trgovanja zadeva in da poenotijo svojo predstavo o smislu in ciljih projekta.

Posvetujte se s strokovnjakom

Če prvič postavljate spletno trgovino, vam bo prav prišla pomoč zunanjega strokovnjaka, ki vam bo, glede na vaše strateške usmeritve, svetoval, pomagal postaviti prava vprašanja in oblikovati seznam funkcionalnih zahtev bodoče spletne trgovine.

Pri nakupu avtomobila se nihče ne bo zadovoljil s podatkom, da ima ponujeni model motor, vsa štiri kolesa in volan. Tudi potovalni računalnik se danes razume sam po sebi. Vprašanje je  kakšen potovalni računalnik (velikost, preglednost…) je vgrajen v vozilo.

Podobno je pri spletnih trgovinah – dodana vrednost se skriva v podrobnostih: v zmogljivosti iskalnika, v možnostih promocij, v načinu urejanja podatkov o izdelkih. Le da se s spletno trgovino ne morete peljati na testno vožnjo in potem ugotavljati, kaj vam je bilo všeč in kaj ne. Zato vse zahteve čimbolj natančno opredelite vnaprej. Toda kako ugotoviti, kaj v resnici potrebujete?

 

Uporabniški scenariji

Najbolj uspešne spletne trgovine so tiste, ki so zgrajene na analizi različnih tipov uporabnikov (person) in realnih modelih uporabniških poti.

Zveni preprosto, ampak tema je dovolj obsežna, da si zasluži poseben članek. Za ta prispevek pa bomo zgolj predpostavili, da poznate svoje tipične uporabnike, veste kakšni so njihovi motivi, kako nakupujejo preko spleta itd. Na osnovi teh podatkov lahko izdelate scenarije za vsak tip uporabnika posebej.

Vir

Uporabniški scenariji so

  1. jezik, ki ga razumeta tako marketing kot IT, zato je okrog njih laže zgraditi projektno ekipo,
  2. najboljše vodilo pri prioritizaciji zahtevanih funkcionalnosti, glede na dodano vrednost, ki jo prinašajo uporabnikom. Če uporabniki na primer radi ocenjujejo izdelke, ne kažejo pa kakšnega velikega zanimanja za prevzem naročila v poslovalnicah (ker so izdelki npr. pretežki), potem je jasno, kam bomo usmerili napore in kakšno funkcionalnost mora vsebovati nova spletna trgovina.

 

Seznam projektnih zahtev spletne trgovine

Jasno opredeljene projektne zahteve morajo biti sestavni del povpraševanja za izdelavo spletne trgovine. Služile bodo kot osnova za izbor platforme in izvajalca, kasneje pa še kot podlaga za načrtovanje in ocenjevanje kakovosti izvedbe posameznih komponent.

Zahteve lahko razdelimo v nekaj tipičnih kategorij:

  • Splošne (Poslovni model, kateri kanali, koliko jezikovnih verzij, valute, način plačila in dostave …)
  • Promocije (katere, kje se izračunavajo, se med seboj seštevajo ali izključujejo …)
  • Katalogi (kategorizacija, možnosti samostojnega urejanja in kreiranja novih katalogov …)
  • Izdelki (kje se urejajo, kakšne so možnosti prikaza izdelka, kako urejamo povezane izdelke, primerjalnik, ocene uporabnikov ...)
  • Kakšne so možnosti uporavljanja pogodb poslovnih kupcev (B2B)
  • Uporabniki (način registracije, lojalnostni programi, personalizirane storitve …)
  • Košarica (plačila, kakšne so možnosti upravljanja z naročili, načini dostave, prevzemna mesta, poštnina, vračila …)
  • Kanali (desktop, mobilna verzija, prodaja preko tržnic, npr. Amazona …)
  • Integracije (namen in cilj vsake posamezne integracije, viri podatkov, tehnične predpostavke …)

Seznam zahtev sam po sebi narekuje tehnično infrastrukturo in procesne prilagoditve v podjetju, obenem pa pomaga pri vrednotenju različnih platform in orodij za spletno trgovanje. Z izvedbo fit-gap analize boste dobili celovit pregled o tem, kaj izbrana platforma vsebuje v osnovi (out-of-the-box), kje so potrebne prilagoditve in kje razvoj po meri. 

 


Springer_-_Requirements_Engineering__2nd_Edition_-_Plantilla_req_pag_85_pdf

V-model projektnih zahtev

Vir: Hull, Jackson, Dick: Requirements Engineering

Več kot je zahtev pokritih (in testiranih) že v osnovni platformi, manj bo dodatnega testiranja in razvoja po meri (ki praviloma ni poceni), lažje in cenejše bo vzdrževanje, enostavnejše bodo tudi nadgradnje.

Takšen pristop poenostavi proces izbire izvajalca (in platforme) saj omogoča vrednotenje ponudb na osnovi primerljivih kriterijev in zmanjšuje tveganje pri sprejetju končne odločitve.

Brez jasno oblikovanih zahtev je tudi nemogoče testirati in oceniti rezultate razvoja oz. ali se projekt sploh razvija v pravo smer.

Kako veste, da ste pripravili dobro povpraševanje?

Pri odločitivi za novo spletno trgovino mnoga podjetja naredijo napako, ker se preveč ukvarjajo z izborom bodoče tehnične platforme (ki sama po sebi še ne rešuje nič) in potencialnih izvajalcev, pri tem pa spregledajo bistvo projekta – kako zasnovati novo spletno trgovino, da bo drugačna, boljša, da bo preglasila konkurenco in pritegnila kupce.

A vsako idejo je treba enkrat prevesti v konkretne zahteve. Ko imate jasno predstavo kaj želite –  v obliki seznama ključnih zahtev bodoče spletne trgovine,  je čas, da za možne rešitve povprašate potencialne izvajalce. Če bodo prejete ponudbe odstopale kvečejmu za 15-20 %, potem veste, da ste prvi, ključni del naloge opravili uspešno.

Želite pomoč pri zasnovi in načrtovanju spletne trgovine? Oglasite se!

 

Andrej Perc Andrej Perc is a co-founder and managing partner of Creatim.


Nazaj