Kako izbrati pravo platformo za spletno trgovanje?

Spletno trgovanje

Platforma za upravljanje spletnih trgovin (platforma ST) je uredniško orodje za upravljanje spletnih trgovin  – z njim upravljamo trgovino, osvežujemo vsebino, kreiramo promocije ipd.

Ker gre pri projektih spletnega trgovanja (pa naj gre za B2C ali B2B) za tek na dolge proge, je pravilna izbira platforme strateškega pomena.

Za začetek poglejmo, kaj bi morali prvi razmisleki pri načrtovanju projektov spletnega trgovanja, neodvisno od platforme:

  • Ekipa – interna:  ali lahko zagotovimo dovolj resursov?
  • Ekipa – izvajalci: ali bo izvajalec projektu tako tehnološko KOT vsebinsko (poznavanje trga in panoge, nasveti za pospeševanje prodaje ipd.) dorasel?
  • Poslovni model: managed service/cloud/hosted rešitev?
  • Ambicije/cilji: kako pomemben bo za vas ta kanal v prihodnosti?

Ko smo poiskali odgovore na prejšnja vprašanja, se lahko posvetimo samim kriterijem za izbiro platforme, najpomembnejši so:

  • uporabniška izkušnja: je rešitev prijazna za uporabo?
  • lastništvo kode in varnost: odprtokodno ali licenčno?
  • kustomizacija: se boste prilagodili obstoječim rešitvam ali želite rešitev po meri (npr. če imate specifične procese)?
  • fleksibilnost: koliko se bo rešitev nadgrajevala v prihodnosti?

Glede na naravo odgovorov, lahko na trgu izbiramo med množico rešitev ST,  ki jih lahko v grobem razdelimo v tri skupine: licenčne, odprtokodne in hibridne.

Licenčne platforme ST

Gre za rešitve večjih globalnih ponudnikov (IBM WSC, Hybris SAP, Oracle ATG…), ki so avtorji rešitve/kode in zanjo praviloma zaračunavajo licenčnino.

Omogočajo načrtovan razvoj spletnega trgovanja, zaradi celostnega pogleda in zmogljive arhitekture so zmožni hitre integracije različnih kanalov, prilagoditve uporabniške izkušnje različnim tipom kupcev, razširitev kapacitet in vpeljave novih poslovnih modelov.

Vodilne B2C platforme za spletno trgovanje

Vodilne ecommerce B2C rešitve po Forresterju (2015)

Prednosti:

  • robustnost, varnost, preizkušenost (kompleksno testiranje)
  • večkanalnost, napredne možnosti, da pri nakupu kombiniramo različne kanale (mobilno, splet, tisk, poslovalnica)
  • praviloma podprti dodatni procesi – napredni PIM, order management ipd.
  • napredna orodja za pospeševanje prodaje
  • jasen plan razvoja
  • zagotovljena podpora
  • skalabilnost (npr. vzdržljivost ob ekstremnih obremenitvah (božični nakupi)) in zmožnost obdelave velikih količin podatkov

Slabosti:

  • plačilo licenc, vzdrževanja
  • nefleksibilnost
  • praviloma brez marketplace-a

Primerne so za naročnike, ki s spletnim trgovanjem mislijo resno oz. jim bo le-ta na dolgi rok predstavljal pomemben del prihodkov. Pogoste so tudi migracije z odprtokodnih rešitev zaradi povečanja obsega/zahtev.

Odprtokodne platforme  ST

Odprtokodno (open source) pomeni, da je koda brezplačna in javno dostopna.  Spletno trgovino tako lahko brezplačno namestimo. Najbolj popularne OS platforme so  Magento, Prestashop in Woocommerce.

Več o tržnih deležih tukaj.

Pri tovrstnih rešitvah je najbolj privlačno (poleg brezplačnosti jedra) tudi dejstvo, da obstaja skupnost, ki razvija in trži dodatne module (na t.i. marketplace – tržnici). Če se npr. odločite, da boste trgovino nadgradili z lojalnostnim modulom, ga lahko kupite na marketplace-u. To pa ima na žalost svoje slabosti – medtem ko je jedro omenjenih odprtokodnih ST platform relativno varno, pa so lahko moduli, ki jih razvijajo (in preprodajajo) razni ponudniki po vsem svetu, ranljivi. Ker je koda, na kateri so zgrajeni, javno dostopna, ni težko naštudirati, kje so njene šibke točke.

Če seštejemo pluse in minuse odprtokodnih rešitev, dobimo naslednjo sliko.

Prednosti:

  • ni plačila licenc
  • nizke vstopne cene
  • prispevek skupnosti (novi moduli, velik izbor oblikovnih predlog, pomoč)
  • majhna odvisnost od izvajalca

Pomembno:  majhna odvisnost velja smo v primeru, da ni bilo naknadnih posegov v kodo. V primerih večjih “dodelav” (zahtevnejši projekti) na prodajno obljubo, da lahko (če prekinete sodelovanje z obstoječim izvajalcem) kodo prevzame drug izvajalec in stran nemoteno razvija naprej, kar pozabite. Zaradi nestandardiziranih rešitev in pomanjkljive dokumentacije (ki naj bi jo nadomestili spletni forumi) bo imel pregled nad končno rešitvijo samo izvajalec. Če se z njim razidete, boste po vsej verjetnosti trgovino postavljali znova. Poskrbite torej za dobro dokumentacijo in dosledno ločevanje jedra in prilagojene kode.

Slabosti:

  • večja izpostavljenost, večja možnost vdorov
  • ni garancije za 100% pravilno delovanje, podporo (odvisnost od tretjega)
  • možni zapleti pri nadgradnjah (v kolikor je veliko razvoja po meri)
  • časovno potratne dodelave
  • počasnost delovanja zaradi modulov tretjih oseb in/ali velikih količin podatkov (npr. izdelkov)
  • ni garancij za nadaljnji razvoj

Debate, kateri OS sistem je najboljši so neskončne in večinoma brezplodne. Menim, da so razlike med vodilnimi OS platformami majhne in da je bolj pomembna kvaliteta izbrane ekipa, ki stoji za platformo. V končni fazi boste komunicirali z njimi in ne s platformo.

Če pa bi že moral izbrati nekaj kriterijev za izbor, bi bili to verjetno:

  • enostavnost prilagoditev (stroški)
  • število (preverjenih) dodatnih modulov
  • hitrost delovanja
  • enostavnost uporabe
  • število vdorov (bolj popularna je platforma, več je vdorov)

Zanimivo infografiko o razlikah lahko najdete tukaj.

Primerno za enostavne in srednje zahtevne projekte, kjer se naročnik lahko v večji meri prilagodi obstoječi rešitvi.

Hibridne platforme ST

Težave odprtokodnih rešitev in licenčnih rešitev  v dobršni meri odpravljajo t.i. hibridne rešitve, ki sicer temeljijo na standardnih, odprtokodnih gradnikih (t.i. framework), vendar pa koda končne rešitve ni javno dostopna in je zato bolj zaščitena pred napadi hekerjev ter praviloma tudi brezplačna. Te rešitve so namenjene organizacijam, ki želijo ohraniti popolno kontrolo nad uporabniško izkušnjo in se nočejo prilagoditi obstoječim rešitvam.

Stroški razvoja po meri oblikovanih spletnih trgovin so seveda višji, a je rezultat naročniku in pričakovanjem obiskovalcev prilagojena spletna trgovina, stroški kasnejših prilagoditev so nižji in bolj predvidljivi, cenejše je tudi vzdrževanje.

Prednosti hibridnih rešitev:

  • manjša odvisnost od izvajalca (ob prejemu standardizirane kode in ustrezni dokumentiranosti)
  • boljša zaščita pred vdori (ni izpostavljenosti)
  • največja možna stopnja fleksibilnosti (ki bo v prihodnosti gotovo potrebna)
  • popolna kontrola nad produktom (koda pod nadzorom izvajalca)
  • dobra uporabniška izkušnja
  • zagotovljena podpora

Slabosti

  • višji začetni stroški razvoja
  • praviloma brez marketplace-a (dražji dorazvoj)

Primerne za naročnike, ki zaradi specifičnih zahtev želijo rešitev po meri (to je lahko tudi konkurenčna prednost) in s tem popolno kontrolo nad uporabniško izkušnjo ter si zagotoviti fleksibilnost za izzive v prihodnosti.

Za konec

Enostavnega odgovora, katera platforma je najprimernejša, tako ni. Odgovor je odvisen od vaših zahtev in pričakovanj, izbira platform pa velika in zato včasih konfuzna.

Za nasvet o izbiri platforme se obrnite na ekipo, ki ima preverjene reference na večih platformah in vam bo tako znala realno oceniti, katera platforma je optimalna za vas. Odločitev je običajno plod sodelovanja večih oddelkov (IT, marketing, prodaja), končno odločitev pa bi po mojem mnenju morala sprejeti prodaja – v končni fazi gre za prodajni kanal.

 

Mitja Špende Mitja Špende Mitja heads up business development for Creatim, helping clients utilise e-commerce for building new business models.



Izrazite svoje mnenje in napišite komentar.

Napiši komentar

* Vsa polja so obvezna.

  • Kategorije

  • Zadnje objave